OCENA ŽIVLJENJA

Kritiki, recenzenti, opisovalci. Ljudje, ki opravljajo požrtvovalno in nesebično delo, ko gledajo, berejo in poslušajo stvari, da jih nam, navadnim smrtnikom, ni treba. Vraga, v tej elitni skupini altruističnih samaritanov se s kakšnimi petintridesetimi številkami levega stopala znajdem tudi jaz, ko vam v temle beležkah modrujem o resnih in humorističnih nadaljevankah, ki jih gledam zvečer zleknjen na kavču, dokler me ne prebudi glasno kapljanje sline s curka na bradi v lužico na tleh. A vseeno smo v primerjavi s Forrestom McNeilom zgolj amaterski zapečkarji, ki drugim povzemamo benigne izkušnje branja knjig, gledanja nadaljevank in poslušanja glasbe. Vse počnemo v varnem zaklonu lastnega doma in občasno na kakšni premieri, kjer je naš pogum, da smo si upali zakoračiti v neprijazni resnični svet, poplačan s pogostitvijo; če nas pri slednji ni prehitel Demeter Bitenc.

Forrest McNeil je druge baže tič. Neustrašen, drzen, naiven in običajno s krajšim koncem v rokah. Gre za lik ameriškega komika Andyja Dalyja, ki je za Comedy Central ustvaril nadaljevanko Review with Forrest McNeil (Ocena s Forrestom McNeilom), osnovano na konceptu avstralske predhodnice Review with Myles Barlow. Naslovni lik v njej namreč ocenjuje vsakdanja izkustva, ki se raztezajo od zaužitja petnajst palačink in glavne face na žurki do potovanja v vesolje, domačega posnetka seksa in ločitve. Kot Zvezdana Mlakar, ki je v živo preizkušala učinke urinoterapije, le da gre Forrest še dlje.

Kot bi po konceptu nadaljevanke pričakovali, gre za kvazidokumentarno formo, v kateri kamera spremlja McNeillove poskuse in napore, zmontirane v okvire oddaje na lokalni teve postaji. Vsak segment se odpre v studiu, kjer Forrest z vedro sovoditeljico A. J. (kot domača bi se počutila v Dobro jutro) sprejme prošnjo gledalcev, kaj naj doživi namesto njih, nakar se odpravi na večinoma mučno pot do cilja, po katerem v studiu poda končno oceno, izraženo v zvezdicah. Ocenjevanja so večinoma spotikanja iz ene nezgode v nezgodo, kjer je glavni vir humorja Forrestova neomajnost v sledenju nalogi, ne glede na lastne žrtve, zaradi česar takoj na začetku serije razpade njegova družina, ki se jo med nadaljnjimi recenzijami na vse kriplje trudi rešiti.

Tu se skriva tudi največja logična luknja serije. Kljub temu, da ima Forrest oddajo na televiziji, takoj ko zapusti studio, vsi, razen njegovih sodelavcev, pozabijo, da ob njem stoji kamera in ga spremlja. Nikomur se ne opraviči, da to, kar počne, pač počne zaradi svoje službe, niti ženi ne, ko se ločujeta. A če odmislite to dejstvo in ga sprejmete kot enega od aksiomov vesolja nadaljevanke, vas čaka ena boljših komedij nelagodja v zadnjem času. Težave, v katere rine Forrest, ga spotikajo v vse globlje jame, pri čemer si z nekompetentnostjo dela zgolj medvedje usluge. A moramo se mu zahvaliti, saj nam ravno zaradi njega ni treba vreči pol kile koke v nos, voditi kulta ali verjeti teoriji zarote, da vemo, kaj nam to

Objavljeno v reviji Vklop.