Nedoumljiva računica
Danes se bomo malce poigrali s številkami. Imamo film z naslovom Krive so zvezde (The Fault in our Stars) s približnim proračunom devetih milijonov evrov. Kar je sicer dovolj za nakup Koloseja in še ti v žepu ostane zagonski kapital za dve ali tri tehnološke novotarije (recimo za razvoj aplikacije, ki s spleta ažurno briše vse statuse in filmčke, v katerih so te nominirali, da se moraš politi z vedrom ledene vode), a v primerjavi s trenutnim zavojevalcev filmskih platen, Varuhi galaksije, ki so stali slabi sto trideset evrskih milijonov, gredo Zvezde lahko Varuhom samo po cigarete v trafiko in so vesele, če jim Varuhi ne pripeljejo kake okrog ušes, ker so jim prinesli ultra lahke cigarete namesto močnih.
A kljub več kot desetkratni razliki v proračunih je oddaljenost med filmoma na blagajnah občutno manjša. Varuhi so doslej po svetu nakopičili že čez tristo dvajset milijonov evrov, Krive so zvezde pa malce čez dvesto milijonov. Namesto razmerja skoraj petnajst proti ena v proračunu je razmerje na blagajni le še ena cela šest proti ena. O finančni neuspešnosti tako ne moremo govoriti niti pod razno.
Film Krive so zvezde žanje tudi nagrade, za zdaj predvsem tiste, ki jih podeljujejo mladi gledalci sami. Na ameriških Teen Choice Awards je v jerbas pobasal nagrade za najboljšo dramo ter igralca in igralko v drami, ter med drugim še za obetavno filmsko osebnost, kemijo med igralci in najboljši poljub. Na IMDB-ju pa s pospeškom svežega naslova beleži oceno 8,3.
K uspehu filma Krive so zvezde je zagotovo pripomogla priljubljenost istoimenske knjige, po kateri je nastala, in njenega avtorja Johna Greena. Ta poleg pisanja romanov skupaj z bratom Hankom ustvarja video vsebine na YouTube kanalu VlogBrothers, ki se baha z več kot dvema milijonoma naročnikov. Njuni oboževalci se združujejo pod imenom Nerdfighters, dotično skupnost pa povezuje želja po »početju carskih stvari in borba proti bednostim sveta«. Knjiga je doslej izšla v šestinštiridesetih jezikih in več kot desetih milijonih izvodih. Tudi v slovenščini (pod prevod sem se podpisal avtor pričujočega zapisa) in več kot uspešno, saj je knjiga po nekaj mesecih že dočakala ponatis.
Kaj torej stori slovenski distributer filma, ko vidi te številke? Film urne butne v kinematografe in šteje cvenk? Ne. Najprej zamakne premiero filma z začetka junija na avgust, ker si sočasnost s svetovnimi premierami očitno zaslužijo le govoreča drevesa in nabriti rakuni. Ko konec avgusta počasi pridežuje mimo, pa o filmu ni ne duha ne sluha. In znova bodo tarnali, ker ljudje ne hodijo v kino, ampak si filme pretakajo s spleta. Če filma ni v kinih, še vojska ne more kupite vstopnic, ampak zalaufa torente.
(Objavljeno v reviji Stop)