Tinkarin ploščati krog

Ko smo nekaj dni pred podelitvijo nagrad ameriške filmske akademije snemali podcast Glave in radostno špekulirali, kdo bo domov odnesel kipce, je režiser Matevž Luzar rekel, da oskar za glavno moško vlogo ne more uiti Matthewu McConaugheyju (Na svetu živi sedem ljudi, ki niso v žlahti z njim, in ne guglajo njegovega priimka, preden ga napišejo. Jaz nisem eden od njih.), saj je imel brezhibno kampanjo z vlogo v Pravem detektivu, HBO-jevi seriji, ki je ravno v ponedeljek zaključila s prvo sezono. Kako? Ta trenutek še ne vem, ker beležko pišem nekaj ur pred predvajanjem zadnjega dela, a tudi pred ogledom finala zgodbe o detektivih, ki ju duhovi nerešenega primera iz leta 1995 lovijo v letu 2012, si upam trditi, da bo Pravi detektiv med tremi najboljšimi nanizankami leta 2014. Če je avtor serije slučajno ubral pot Skrivnostnega otoka in je v zaključku razkril, da sta Rust in Marty zgolj severna medveda, ki posmrtno sanjata, da sta detektiva na ameriškem jugu, bom teden dni preždel na koruzi, a mislim, da se mi ni bati odrgnjenih kolen.

Priljubljenost Pravega detektiva in moč vplivanja na razne žirije z referencami nanj pa je pljusknila čez rob same serije, saj je očitno pomagala Tinkari Kovač k zmagi na letošnjem predizboru za pesem Evrovizije. Pesem Spet/Round and Round je v bistvu zgolj parafraza enega najudarnejših citatov iz nadaljevanke. Rust preiskovalcema reče: »Nekdo mi je dejal, da je čas ploščat krog. Vse, kar smo kadarkoli storili ali bomo storili, bomo ponavljali v neskončnost.« Iz perspektive četrte dimenzije, ko smo kilgorovsko iztaknjeni, je naš prostorsko-časovni kontinuum sploščen. Kar je za nas krogla, je za zunanjega opazovalca krog, v katerem smo ujeti v stalno ista dejanja, saj se ne zavedamo preteklih napak in jih ponavljamo vsakič, ko se znova poženemo v krog življenja.

Tinkara to filozofijo zaobjame do potankosti, ko v slovenščini poje: »Negotovi med svetovi, krog za krogom ujeti v čas.« Dotakne se tudi nezmožnosti pobega iz zarisanih kolesnic: »Uro za uro je isto vse […] Spet bo vse isto, kar je bilo.« V angleškem delu nato zvito preklopi v spraševanje poslušalcev: »Je trenutek samo krog, samo pesem, ki jo poslušaš v nedogled? Če ne moremo spremeniti, kako živimo, mar ni življenje zgolj laž, ki jo hranimo?« In ko v zaključku refrena slikovito opiše čas, v katerem sta zaciklana Marty in Rust: »Ali se bova kdaj videla, kako izbereva pot, kjer na koncu nisva razdvojena?«, nam spotoma skorajda lahkotno dostavi še neovrgljivi dokaz, s katerim sesuje vse teorije popdizajnovske šole filozofije o neomejenosti izbir, saj v ploščatem krogu ne moreš izbrati poti, ki je ni.

Želite še dokaz več o kozmični prepletenosti in neobstoju naključij? Lik, ki v seriji Rustu v glavo vcepi teorijo, da je čas ploščat krog (izraza »flat circle« ne moremo ravno prevajati kot »raven krog«, saj je raven krog daljica), nosi ime Reggie Ledoux, ki ga lahko raztolmačimo tudi kot Regis Le Doux, kar pomeni Drugi kralj. Kdo je Tinkari pomagal s komadom? Raay. Kar lahko izgovoriš Rej ali Rei. Tinkara je doma iz dvojezičnega konca Slovenije, kjer poleg slovenščine govorijo še italijansko. In kako se reče kralj po italijansko? Re. Raay > Rei > Re I. = Kralj prvi. Ljubljana, pripravi se, naslednje leto gostiš pesem Evrovizije.

(Objavljeno v reviji Stop)