40 let sobotnih večerov
Oddaja Saturday Night Live je minuli vikend zakoračila v štirideseto sezono svojega obstoja. Tako (p)ostaja komična institucija z drugim najdaljšim stažem, po obstojnosti jo prekaša samo Dragan Bulič s svojimi izjavami o glasbi. Otvoritvena oddaja je bila 767. po vrsti in Simpsonove še vedno vodi za več kot dvesto izdaj, četudi človek občasno dobi občutek, da so prigode animiranih prebivalcev Springfielda tretja kulturna iznajdba hominidov, takoj za naluknjanimi kostmi v Divjih babah in stenskimi poslikavami v jami El Castillo.
Tudi če nisi reden konzument ameriških skečev, ta kelih komičnih genijev, iz katerega se neprestano razliva smeh, ni šel mimo tebe. Ustvarjalci SNL-ja so od samih začetkov oddaje presegali zgolj televizijsko pojavnost in svoje veščine uspešno dokazovali tudi v drugih medijih. Najsi bodo to nadgradnje likov, ustvarjenih za oddajo, kakršni so Brata Blues Johna Belushija in Dana Aykroyda ter Wayne in Garth Mika Myersa in Dana Carveyja v Waynovem svetu, ali pa zgolj prehod v druge humoristične nanizanke in filmske vode. Eddie Murphy, Bill Murray, Billy Crystal, Chevy Chase, Will Ferrel, Tina Fey, Chris Rock, Julia Louis-Dreyfus, Jimmy Fallon in Adam Sandler so le vrh grmade vseh igralk in igralcev, ki so se kalili v sobotnih večerih in med katerimi se je za eno sezono znašel celo Robert Downey, jr.
Poseben draž oddaji, ki jo vsakič povezuje druga znana osebnost, je igranje večine skečev v živo. V dobi predpripravljene in do najmanjše pičice spolirane televizijske produkcije SNL še vedno vztraja pri formatu, ki vključuje možnost presenečenj in povzroča rahlo begavost oči nastopajočih, strmečih v trotlbobne z besedilom. Nepredvidljivost lahko privede do prijetnih presenečenj, ki le še nadgradijo osnovne premise prizorov, lahko pa zakuha škandal tako kot Sinead O'Connor, ki je leta 1992 med oddajo raztrgala fotografijo papeža Janeza Pavla II. kakor politiki vabila na sodne obravnave. A vse od prihoda interneta ciljajo tudi na viralnost s predpripravljenimi posnetki, pri kateri je prednjačil Andy Samberg s svojimi The Lonely Island. V ta sklop spadajo njegovi r'n'b dueti z Justinom Timberlakom, ki je kot bivši ameriški luštni deček veselo tlačil svoj ud v darilno šatuljo, da bi presenetil izvoljenko.
Uvod v jubilejno sezono je odmoderiral varuh galaksije Chris Pratt, ki se je od vseh vlog še najbolje znašel v minimalistični opravi ravnokar oživelega He-Mana, ki je bil še pred trenutkom plastična igračka in se mu ne sanja, v kakšnem svetu se je znašel, a kaj kmalu odkrije čare ida. Soliden začetek v sezono, ki želi biti suverenejša od lanske prehodne, ko so zamenjali cel kup nastopajočih, in ki bo štiridesetletnico proslavila s triurno specialko 15. februarja. Časa, da se spravijo na polne obrate, je dovolj.
(Objavljeno v reviji Stop)