Ko pesmi nedolžno zanetijo upor
Mariborski protesti ob postavitvi kočljivo naročenih radarjev. Devetindevetdesetodstotni protikapitalistični protesti pred newyorško borzo z maskami Guya Fawkesa. Zoran Predin po tekmi Union Olimpija – Budivelnik. Glasno izražene manifestacije negodovanja, ki pa se lahko skrijejo pred nejevoljo, ki je minuli teden preplavila svet. Če niste eden od tistih osmih slovenskih uporabnikov Blackberryja, ki so tako prepričani o njegovem preživetju in renesansi, da ne spremljajo novic o drugih mobilnih platformah, ste zasledili, da je uporabnikom Applovih telefonov in tablic skozi ušesa puhnila para, ko so z novim operacijskim sistemom iOS 8 v paketu dobili še brezplačni album irskih filantropičnih rokerjev U2.
Bono in kompanija seveda niso stopili po Gramatikovi poti in albuma Songs of Innocence (Pesmi nedolžnosti) altruistično razdali med poslušalce, marveč naj bi jabolčni zanj odšteli več kot sto milijonov dolarjev. Bono bo svoj delež dobička porabil za nakup Benčeve kolekcije vintage oranžnih sončnih očal.
Vse skupaj se na prvi pogled zdi dokaj dobrohotno in preprosto. Apple splovi nov operacijski sistem, ljudje dobijo gratis album. Nekateri nato s slušalkami na ušesih zdrvijo na lokalno nogometno igrišče, kjer z rokami v zraku, vrteč se okrog svoje osi, podoživljajo glasbo U2-jev v edinem ambientu, kjer lahko začutiš pompozne refrene. Drugi zamahnejo z roko in pozabijo, da so ploščo sploh videli.
Vendar ne. Ljudje so očitno sledili zgledu Stéphana Hessela in se dvignili ter ogorčili. »Zakaj nam na naprave tlačijo pesmi, ki jih nočemo?« »Zaradi teh sto megabajtov glasbenih datotek na svoj novi iPhone 6 s 128 GB shrambe ne bom mogel shraniti vseh selfijev, ki jih želim!« Toliko srda Apple ni požel že vse od vpeljave svojih zemljevidov. Najbrž zato, ker so vsi, ki so se z njihovo pomočjo izgubili, šele zdaj prebili nazaj v civilizacijo.
Po drugi strani pa se nejevoljo da razumeti. Applova poteza spominja na knjižni klub iz pekla. Kot Svet knjige, v katerem obstaja samo knjiga četrtletja, a ti naslova ne razkrijejo, dokler nimaš paketa že na nočni omarici, spotoma pa ti poskrijejo druge knjige, ki ti jih bodo vrnili šele, ko boš prebral njihovo. Apple se je posul s pepelom in ponudil povezavo, na kateri lahko izbrišeš album iz svoje digitalne knjižnice. Da te kak prijatelj med brskanjem po tvojem telefonu ne bi mogel obtožiti plehkega glasbenega okusa.
Smo pa kot človeštvo končno spoznali, kaj nas najbolj razburi. Očitno smo imeli srečo, da z mariborskimi radarji Štajerci niso dobili še brezplačne kasete Skaterjev, saj bi bila potem Slovenija že dve leti zgolj smodeča se pušča.
(Objavljeno v reviji Stop)