VULKANEC ODHAJA DOMOV

Zvezdne steze so eden temeljnih gradnikov televizijskega spektra pop kulture. Drzno namenjeni tja, kamor še ni stopila človeška noga, so vcepili klice svojega opusa tudi med populacijo, ki ne hodi na znanstvenofantastične konvencije, oblečena v svojo najljubšo raso galaktične federacije. Tako vemo, da bo na misiji na tujem planetu vedno potegnil kratko tisti član posadke v rdeči majici, da bo kapitan Kirk s hitrostjo pogona warp zašarmiral sleherno žensko, ki jo sreča, da so Klingonci tisti z reliefom predalpskega pogorja na čelu, Vulkanci pa tisti z ošpičenimi uhlji, ki v pozdrav razmikajo sredinec in kazalec na iztegnjeni dlani.

Leto pred petdeseto obletnico franšize nas je zapustil človek, ki je upodabljal najbolj znanega Vulkanca, Spocka, nepogrešljivega člana prvotne posadke in – poleg Carreyjevega Lloyda iz Butca in butca – najvidnejšega zagovornika pričeske, ki jo v strokovnih krogih lasnih laboratorijev imenujejo »frizura na kahlo«. Leonard Nimoy je bil mnogo več kot zgolj hladno logična protiutež vročekrvnemu Kirku. Bil je človek izjemne širine, priznan gledališki igralec, režiser, pesnik in seveda tisti model s hipijevsko popevko o Bilbu Bagginsu, ki je nezavedno pripomogla h genezi Telebajskov.

Sam priznam, da zvezdnosteznega kanona ne obvladam na izust. Zato sem za nekaj besed Leonardu Nimoyu v slovo poprosil kuratorja spletne radijske mreže Apparatus Anžeta Tomiča in največjega slovenskega oboževalca dogodivščin ladje Enterprise. (Jure Godler je resda še v srednji šoli v Ameriko pošiljal scenarije za Zvezdne steze, a ga Tomič z več kot dvema metroma nese za kar nekaj decimetrov višine.) Takole je zapisal:

»Nadaljevanka Zvezdne steze je naredila marsikaj prav, a njen največji dosežek je bil vzpostavitev trikotnika med osrednjimi liki. Interakcije med prefriganim in pogumnim kapetanom Kirkom, zajedljivim zdravnikom McCoyem in s hladno logiko oboroženim znanstvenikom Spockom so temelj, na katerem stoji vse ostalo.

Vsi trije so za trikotnik pomembni, a meni je bil vedno najbolj kul Spock. Hladna logika, neomajnost in njegova borba z dejstvom, da je pol človek pol Vulkanec, so ta lik zame dvignili nad preostala dva.

Zvezdne steze, tako kot večina nadaljevank v tistem času, ni ušla pasti, ki narekuje, da imajo liki svojo ustaljeno frazo. Igralci te fraze upravičeno sovražijo, saj z njimi živijo še leta po tem, ko nadaljevanke ni več. Leonard Nimoy je to doživljal s stavkom 'Live long and prosper' (Živi dolgo in uspešno). Od vseh stavkov, ki lahko igralca preganjajo, je ta eden boljših. In zdaj, ko bo ob njegovi smrti napisan neštetokrat, ne bo prav nič kičast. Nimoyu je uspelo oboje.«

Objavljeno v reviji Stop