ZAROHNI HUSKVARNA! ZAPOJ, ŠTILERCA!
Komedija in grozljivka se presenetljivo lepo medsebojno dopolnjujeta. Pri obeh gre za gradnjo suspenza, napetosti, ki se pri prvi prelevi v smeh, pri drugi pa kulminira v zatiskanju oči, krikih in morah. Kot bi opisoval odzive na predizbor evrovizijske pesmi.
A Emi manjka poglavitna stvar, ki legitimizira komične grozljivke in grozljive komedije. Zajeban model s poudarjeno brado, ki kot za šalo kotali epske enovrstičnice in kolje demone z motorko na štrclju. Kar ga dela hipsterja, saj je fural odsekano/odžagano/odgriznjeno dlan, še preden jo je Buster Bluth spravil v mainstream, Jaime Lannister pa naredil kul.
Govorimo seveda o Ashu Williamsu, naključnemu junaku gnusobarije Zlobni mrtveci (The Evil Dead), ki sta jo na začetku osemdesetih ustvarila otroška kompanjona Sam Raimi in Bruce Campbell. Kot zanimivost: tipa sta skupaj ustvarjala krajše filme ter si razdelila vlogi režiserja in glavnega igralca po ključu Cambellove prijetnejše zunanjosti. Po dvaindvajsetih letih od zadnjega dela izvirne trilogije demoni znova začnejo nadlegovati ostarelega Asha, ki še vedno zlaga robo na police trgovine ter izkorišča odmotorkano dlan za zapeljevanje. Ko ga med enim od takšnih podvigov prestraši demonski ksiht, ki za hip prekrije obraz njegove straniščne simpatije, v domači prikolici zgroženo ugotovi, da je med marihuanasto omotico počeno bral iz Necronomicona, starodavne knjige mrtvih, vzete iz lovecraftovske mitologije. V napadu herojstva sklene pobrati šila in kopita, a demoni ga prehitijo. Da bi rešil sodelavca in sodelavko, namontira zvesto motorko na štrcelj in novo obdobje klanja se lahko začne.
Tako se odvijejo stvari v prvem delu Starzove nadaljevanke Ash vs. The Evil Dead (Ash proti zlobnim mrtvecem, a glede na tradicijo pokvečenega prirejanja televizijskih in filmskih naslovov, si ob prihodu na naše ekrane smemo bržda obetati naslov v slogu Morilec mrtvih ali Pepelko.) Moči sta znova združila Sam Raimi, ki je v vmesnem času snemal Spidermane, in Bruce Cambell, ki je strumno ohranjal status ikone B-produkcije. Kot koscenarist sodeluje še Samov brat Ivan, sicer zdravnik na urgenci, a vseeno upamo, da ne bo preveč težil s strokovnimi nasveti in bo špricanje krvi ostalo nadstandardno.
Prvih štirideset minut nam je ponudilo vse, kar pričakujemo od Ashevih prigod z onozemskimi faloti. Od resnih grozljivih prizorov z dovršenimi posebnimi učinki do prismuknjenih nasprotnikov, s katerimi se mora ubadati naslovni junak, v tem primeru z oživelo celuloidno punčko ostrih zob, ki se fiksira na njegov nosni pretin.
Po videnem sodeč, lahko pričakujemo obilje naglo temnečega neba, čez katerega se zgrinjajo zlovešči oblaki, naglašenega z značilnim raimijevskim obešenjaškim humorjem, kjer se v glavnem liku prepletata smela junaškost in bebava nesposobnost. Za premostitveno krizo do naslednje Eme definitivno bo.
Objavljeno v reviji Vklop.