Dva odstotka dvigamo v nebo
V svetu televizijskih nadaljevank vlada zanimivo nasprotje. Komične serije, ki stavijo na širšo zasedbo, kot so na primer Sodobna družina in Brooklyn Nine-Nine se kljub močnim scenarijem običajno začenjajo malce boj medlo in se na tekoče delovne obrate ogrejejo po nekaj delih, ki jih potrebujejo igralci, da zaživi kemija med njimi. Po drugi strani pa nanizanke z globalnim ali lokalnim nepojasnjenim dogodkom stavijo na šok pilota, ki je običajno najčvrsteje zasnovan del serije, nato pa vse preveč rado razvodenijo v mlačno obaro za lase privlečenih zasukov, dejanj izven psihološkega orisa posameznih likov in občega pomanjkanja razlag.
Seznam grešnikov je dolg. Od skoraj sveže Pod kupolo, ki sem jo lani takle čas začel gledati z dobršno mero skeptičnosti in je letos z vključitvijo Stephena Kinga med scenaristično ekipo že v prvem delu nove sezone napletla toliko nebuloz, da bi zlahka nastopala na predvolilnem soočenju; do recimo Po sledeh prihodnosti (Flashfoward), ki je (na srečo) edino sezono končala s ponovno globalno vizijo prihodnjega datuma in postavila temelje Rustovi filozofiji o ploščatem krogu zgodovine. Da niti ne omenjamo 4400 povratnikov, Skrivnostnega otoka in Razjarnikovih v prometu, kjer je bila globalna katastrofa pojav celotnega Končarjevega klana na malih zaslonih.
S podobno premiso se začenja tudi letošnji poletni HBO-jev paradni konj – čeprav oni tega izraza po ukinitvi Sreče ne marajo prav preveč – Ostali (The Leftovers). Za njo stoji Damon Lindelof (Skrivnostni otok), ki ga je navdušil istoimenski roman Toma Perotte, ki je aktivno udeležen v produkcijo serije. 14. oktobra neznano kam izgineta dva odstotka svetovnega prebivalstva. Nihče ne ve, kam, sumijo sicer na rapture, nenadni množični vnebohod pravičnih, ki ga obljubljajo nekatere krščanske ločine, a ker Jonah Hill še vedno poskakuje naokoli in ga ni posililo demonsko bitje, prave potrditve ni.
Sidrišče zgodbe je fiktivno newyorško predmestje Mapleton, v katerem se pripoved osredotoči na razpadlo družino policijskega poveljnika Kevina Garneya (Justin Theroux). Ljudi, ki tri leta po skrivnostnem dogodku še vedno prebolevajo boleče izgube, dodatno bega še skrivnostni kult Ostalih grešnikov. Ti živijo v molčeči skupnosti, katere edina do sedaj jasno obelodanjena naloga je verižno kajenje, tako da pričakujemo, da se v enem od naslednjih delov pojavi tudi Svetlana Makarovič. Definitivno pa gre za resno situacijo, saj je prisoten tudi Doctor Who v inkarnaciji Cristopherja Ecclestona, ki je očitno znova zaklenil ključe v Tardis.
Prva dva dela sta uspešno gradila napetost v majhnem kraju, ki vzbuja klavstrofobične občutke, podobne francoskim Les revenants, gledalci pa so zaradi ozko usmerjenih perspektiv likov enako nevedni glede vzrokov dogodkov kot liki sami. Pripoved pritegne, dosedanja razkritja so manjša, osebna, in prisotna je želja, da bi izvedeli več. Upam le, da naslednje leto za Ostale ne bom pisal enako kot letos za Pod kupolo.
(Objavljeno v reviji Stop)