Četrti modrec

Kadar je pak Iesus bil rojen v'Betlehemi, v'Iudouſki desheli, v'zhaſſu Erodesha Krajla: Pole, tedaj ſo priſhli ſhterie Modri od Iutrove deshele v'Ierusalem,

inu ſo djali: Kej je ta vnuvizh rojeni Iudouſki Krajl? My ſmo njegovo Svésdo vidili v'Iutrovi desheli, inu ſmo priſhli njega molit.

Kadar je letu Erodeſh Krajl ſliſhal, ſe je vſtraſhil, on, inu shnym red vſa Ierusalem.

Inu je puſtil vkup poklizati vſe Viſhefarje inu Piſſarje mej folkom, inu je nje isvpraſhoval, tim ſhterim Modrim je pak rekal, nai ſi od trudniga Pota odpozhijejo, de bo shé ſam uſe porihtal.

Kadar je pak Erodesh uſe isvedel, je te Modre ſkrivaje poklizal, inu je ſkèrbnu is nyh isvpraſhoval, kadaj bi ſe ta Svésda bila pèrkasala.

Inu je nje poſlal v'Betlehem, inu je rekal: Pojdite tjakaj, inu ſkèrbnu vpraſhajte po tém Ditetu, inu kadar je najdete, taku meni ſpet povéjte, de jeſt tudi pridem inu je molim.

Kadar ſo ony vshe tiga Krajla bily saſliſhali, ſo ſhli tjakaj. Inu pole, ta Svésda, katero ſe ony v'Iutrovi desheli vidili, je pred nymi ſhla tjakaj, dokler je priſhla inu osgoraj obſtala, ker je tu Déte bilu.

Kadar ſo ony to Svésdo v'gledali, ſo ſe ſilnu obeſſelili, inu ſo ſvoje Darove priſhtimat ſe namenli. Tedai je ta zhetrti isgruntal, de ſe mu je Shacel rastrgal, inu ena velika Lukna noter sija.

Kadar ſo pak drugi trije Modri to opasili, ſo nemarnesha v'Rit bérznili, inu ga ſtran napodli.

Inu je najſtarejſhi rekal: Naibérsh ſy ga ſnozhi ſpet shingal, inu ti je tu Ierusalemsku Vinze v'Glavu ſtopilo, inu niſſi merkal, koder ſvoio Zulo odlagaſh.

Fei te bodi, de ſe tim zemilſkim Radoſſtim ne znaſh upret inu ſkuſhnjau premagat. Prek ko ta svoj Dar de naideſh, nam ne hodi nasai.

Inu ſo ta oſtali trije ſhli v'to Hiſho, inu ſo naſhli tu Ditece s'Mario, njegovo Materio, inu ſo doli padli, inu ſo je molili. Inu ſo odpèrli ſvoje Shace, inu ſo njemu darovali Slatu, Veroh inu Myrro.

- Del drugega poglavja Evangelija po Mateju, poskusni natisk Dalmatinove biblije

… četrti [modrec iz Jutrovega] pa ni bil pozoren in je svoj dar izgubil. Kaj naj bi ta dar bil, ni povsem znano, kot okoli vsake mistične legende, pa se je tudi okoli te napletlo več teorij. Po eni izmed njih, naj bi četrti modrec novorojenemu prinesel Mojzesovo palico, ki je med izgnanstvom judovskega naroda ostala v Babilonu. Druga zopet pravi, da naj bi v luknjasti vreči modrec nosil veslo z Noetove barke. Sam se najbolj nagibam k verjetnosti tretje in v naših krogih najbolj razširjene teorije. Ta pravi, da je modri mož z vzhoda med pijančevanjem, ko so čakali na Heroda in podatke o novorojenem kralju, v lokalnem vinotoču izgubil zlat kelih. To sicer na prvi pogled ni pretresljiva izguba in je bila zanj najbrž le simbolnega pomena, razen tega, da so na Nikozijskem koncilu iz Svetega pisma odstranili vsako sled o njem. A zgodba tu šele začne postajati zanimiva.

Lastnik oštarije, v kateri je nabrlizgani Jutrovec izgubil darilo, je kelih spravil in ga sklenil uporabljati za slavja, ki jih je občasno gostil pod svojo streho. A dragocena kupa je bila še boljša, kot je sprva pričakoval. Niti na eni gostiji, na kateri jo je uporabil, ni prišlo do najmanjšega spora med povabljenimi, še več, vsi prisotni so vedno zatrjevali, da se še nikoli v življenju niso imeli tako fino. Glas o nepozabnih zabavah v Ezekijelovi gostilni se je razširil in kmalu je bilo potrebno prostor pri njem rezervirati več mesecev vnaprej.

In tako je naneslo, da je triintrideset let zatem, ko je gostilničar našel pozabljeni kelih, pri njem Jošua, ki so ga imeli za mesijo, rezerviral mizo za trinajst. Ezekijel je bil tedaj sicer že šest let mrtev, a njegov sin Izaija je nadaljeval očetovo tradicijo in tako se je na Jošuini mizi znašel tudi dotični kelih iz Jutrovega.

Tako pridemo torej do presenetljivega spoznanja. Kelih, ki je bil Jošui namenjen ob rojstvu, je zaradi nepazljivosti njegovega prinašalca postal sveti gral, kelih, iz katerega je pil pri zadnji večerji. A kupa te noči ni izpolnila, kar je bilo od nje pričakovano, saj bi le težko rekli, da je zadnjo večerjo preveval židan duh. Ko je Izaija slišal, kaj se je zgodilo z Jošuo, je kelih zabrisal proč. Naključje je hotelo, da ga je še istega večera, kot je bil odvržen, na ulici pobral Simon iz Cirene …

… Po eni od ljudskih bajk četrti modrec še dandanašnji išče izgubljeni kelih, da bi ga lahko osebno predal detetu. Tekom zgodovine naj bi ga nekajkrat opazili na krajih, povezanih s svetim gralom, a ker so ta videnja brez dokazov in očitno plod domišljije, jih sam kot znanstvenik, ki se opira le na zanesljive indice, kategorično zavračam in se ograjujem od njih.

- Miran O. Hovič: Sveti gral – vsaj zanj niso krivi nezemljani, strani 35 - 37

New York – (Od našega posebnega poročevalca) – Včeraj zjutraj ob deveti uri in dvajset minut so sredi Manhattna pripadniki posebnih policijskih enot zaradi suma terorizma aretirali in pridržali za zdaj še neznanega moškega arabskega porekla. Očitno se mu je v Združene države Amerike uspelo pretihotapiti brez potnega lista, saj pri njem niso našli nobenih dokumentov, obenem pa po obširni preiskavi še niso uspeli ugotoviti, kje je bil nastanjen.

Očividci so povedali, da je mož kljub letom, ki jih je kazal, povzročil kar nekaj težav specialcem, ko so ga skušali aretirati. Nanj je policijo opozoril državljan, ki se mu je zazdelo sumljivo, da sredi New Yorka postopa oseba v tradicionalnih arabskih oblačilih in si zamišljeno ogleduje okoliške stavbe. Po navedkih prič naj bi osumljenec med aretacijo, preden so ga odvedli v policijsko vozilo, v polomljeni angleščini vpil: »Kje je Dan Brown? Pomagajte mi ga poiskati. On ve, kje ga lahko najdem, da mi bo končno dano umreti.«

Ameriški predsednik je uro po dogodku stopnjo nevarnosti dvignil na rdečo. O podrobnostih preiskave bomo poročali v jutrišnji številki.

- Dnevnik, 7. 1. 2007, stran 6

(Objavljeno v reviji Joker)