Pisarniška policija

Omembo komične policijske nadaljevanke Brooklyn Nine-Nine sem prvič zasledil med roastom Jamesa Franca, ko je bil to glavni fokus praženja Andyja Samberga,  člana parodične skupine The Lonely Islands. Za vse, ki ob omembi njegovega imena strmite v prazno kot slovenski poslanci, ko jih vprašajo, kdo sestavlja trojko, kako nas bodo izpeljali iz krize, ali kako se plačuje položnice, naj spomnim, da ste ga zagotovo videli v nekaj let starem spotu Dick in a Box, v katerem z Justinom Timberlakom kot new-soul duo z začetka devetdesetih s škatlama pred mednožjem prepevata o ultimativnem darilu za ljubljeno osebo.

Broklyn Nine-Nine ni hitropotezna parodija o policijskih procedurah kot kultni Policijski oddelek ali nedavni britanski Cloth, temveč bolj Pisarna na policijski postaji. Andy Samberg kot glavni lik, sposobni, a otročji detektiv Jake Peralta sicer ni tako odljuden in nemogoč kot Gervaisov David Brent ali Merchantov Stuart v sveži nadaljevanki Pozdravljene, dame, ampak bolj pobalinski junak, s katerim se gledalci lahko občasno celo poistovetijo. Temelji humorja niso v bizarnosti zločinov, s katerimi se policisti ukvarjajo. Ti služijo bolj za ozadje, glavni zapleti pa so v odnosih med pisanim naborom čudaških likov, ki zapolnjujejo prostore 99. okrožja. Osnovni zaplet je sicer klišejski. Na policijsko postajo pride nov načelnik, zategnjeni Ray Holt v podobi Andreja Braugherja. Njegovo dosledno spoštovanje pravil in zahteve, da jim do pičice sledijo tudi drugi, je glavno vodilo humornega trenja med obema osebama. Na srečo serija ne ostaja pri raztegovanju golega konflikta dveh različnih pogledov na policijsko delo, temveč nam počasi ponuja vpogled v preteklost likov in motivacijo za njuna dejanja. Dobrodošla in pohvale vredna je odločitev, da je načelnikov lik gej, a je to zgolj ena od njegovih lastnosti, ki sicer ima vpliv na zgodovino in razvoj samega lika, Braugherjeva upodobitev pa se ne zateka h klišejskim poženščenim gibom in teatraličnem falzetu. Osvežujoča novost v humorističnih nanizankah, kjer smo večinoma vajeni, da gejevske vloge služijo kot odlagališče stereotipnih puhlic.

Obvezno romantično trenje brbota med Peralto in sodelavko Amy Santiago (Melissa Fumero), tipično zamenjane spolne vloge pa zapolnita Stephanie Beatriz kot strašljiva Rosa Diaz in zmedeni, družabno nevešči Jo Le Truglio v vlogi detektiva Charlesa Boyla. Od podpornih likov izstopa še Terry Crews v obratni Betty White vlogi, ki po rojstvu otrok ni več upal na ulico in zdaj z najbolj silaškim videzom na postaji opravlja zgolj administrativna dela. Ravno v njegovem liku je največ nevarnosti, da bi odzvenel v eno samo noto, četudi s prezenco in energijo iztisne iz vloge še zadnjo kapljico.

Eno najlepših presenečenj jesenske bere humorističnih nadaljevank, in upam, da scenaristom še dolgo časa ne bo pošlo sape kot meni ob spremljanju poročil z Ljubljanskega maratona.

(Objavljeno v reviji Stop)