SODOBNOST SODOBNE DRUŽINE
Nocoj se bo premierno odvrtela stota epizoda Sodobne družine, trenutno ene najpopularnejših humorističnih nanizank, ki žanje ovacije tako pri gledalcih kot pri kritikih. Nadaljevanka, ki s številom glavnih igralcev lahko skorajda konkurira Igri prestolov, bo stoto svečko upihnila v otvoritvenem mesecu pete sezone. Prvi družinski sitkom v formi kvazimentarca, ki se je v zadnjem desetletju uveljavil kot eden močnejših antipodov trokamernim nanizankam, posnetimi pred živim občinstvom, se mora za neznansko priljubljenost po mojem mnenju zahvaliti zanimivi dihotomiji, ki jo nosi v sebi. Navkljub sodobnim pojavnim oblikam družine, v katerih živijo protagonisti (klasična raznospolna dvostarševska družina, drugi zakon, istospolna zveza, ki bo ob sprejetju novih kalifornijskih zakonov očitno kmalu postala zakonska skupnost), je nadaljevanka v svojem jedru temeljito tradicionalna.
Že res, da člani klana Pritchett-Dunphy živijo vpeti v sodobne trende, uporabljajo najnovejše tehnološke igračke in obvladajo internetni sleng, sploh v odraslo telo ujeti večni otrok Phil Dunphy, toda v njihovih srcih bije želja po pristni medosebni toplini, želja po pripadanju in želja biti razumljen ter ljubljen. Tako nas ne more čuditi, da je bila po neki raziskavi izpred treh let Sodobna družina tretja najljubša nadaljevanka med ameriškimi republikanci.
Toda tradicionalnost, ki prežema Sodobno družino, ni spolitizirana in zlorabljena tradicionalnost, s katero bi odrekali pravice drugim, marveč iskrena človečnost in ljubezen, ki si ne postavlja konservativnih omejitev. Edina resnejša zamera avtorjem gre na rovaš žensk, ki so z izjemo piflarske Alex kar nekajkrat prikazane kot tehnično nedorasle določenim vidikom sodobnih tehnologij, kar je stereotip, ki bi lahko končal na smetišču zgodovine, še preden je Ada Lovelace programirala Babbageve računske stroje. Še lik Jaya Pritchetta v podobi Eda O'Neilla, ki na prvi pogled s trofejno ženo Glorio in rezerviranim odnosom do otrok in njunih partnerjev, sploh z distanco do Mitchellovega partnerja Camerona, preti, da bo zgolj variacija šovinističnega Ala Bundyja, s katerim je O'Neill zaslovel, se izkaže za osebo, polno notranjih negotovosti in pomanjkanjem čustvene inteligence, ki se sčasoma nauči vsaj delno izražati svoja čustva, v najintimnejših trenutkih pa se izkaže za godrnjača, ki v sebi skriva toplo srce.
In prav to toplo srce si delijo vsi liki. Vsak s svojimi hibami, ambicijami in strahovi, ki se križajo in dopolnjujejo v briljantnih komičnih momentih. In če piscem ne bo zmanjkalo idej, se najbrž lahko nadejamo še ene stotice.
(objavljeno v reviji Stop)