Niso samo naj stvari tri

Angeli so zloščili svoje trombe. Nebeški tonski mojster je še zadnjič pregledal mikrofone, navil ozvočenje do dvanajstke in tlesknil s prsti. Sedem angelov si je obliznilo ustnice, poneslo trombe k njim in zajelo polna pljuča zraka. Zrak je od nestrpnega pričakovanja že kar sam začel vibrirati v melodijah sfer, ko je na prizorišče zadihano pritekel Cankariel, angel varuh slovenskega naroda, in zasoplo vpil: »Počakajte! Ne zadonite še! Trenutek odrešenja še ni napočil! V nekaterih občinah bodo imeli še drugi krog županskih volitev!«

Šest tromb se je razočarano pobesilo, medtem ko je sedmi angel, ki je bil vedno postavljen najbliže ozvočenju, vseeno zatrobil, saj je imel trajno okvarjen sluh in ni slišal Cankariela. Po dobro namerjeni sosedovi brci v piščal je utihnil. Tlesk prstov in pred angeli se je pojavilo novo notno črtovje. Ošinili so note in zategnjeno zaigrali Oljsko goro tiha noč prekriva.

Tri volitve v roku nekaj mesecev in pripadajoči trije kompleti predvolilnih soočenj z neizbežnimi povolilnimi javljanji s terena in analizami so letos zapolnili medijski prostor in postali najbolj razvlečen resničnostni šov pri nas, ob katerem še Adi Smolar vzame v roke električno kitaro in ob poblaznelem kapanju sline iz ust kriči: »Bog, daj, da bi crknil televizor!«

Kajti, resnici na ljubo, so volitve, če jih gledamo skozi prizmo medijske obravnave, zgolj še en resničnostni šov za nabiranje rejtingov. Najbolj ironičen paradoks je prisoten pri RTV-ju, ki bi moral skrbeti za dostojen nivo političnega diskurza, a je zaradi zakonodaje, po kateri je primoran na soočenje povabiti vse kandidate, ravno on tisti, ki poklanja medijski prostor bizarnežem, ki jih podpirajo obskurne lokalne liste in stranke ljudi z otežkočeno percepcijo realnosti. Od tam naprej pa jih pograbijo komercialni mediji, ki s svojim norčevanjem iz njih v raznih oddajah in intervjujih med ljudmi zgolj širijo dojemanje volitev kot velikanskega sejma spačkov, ki nam poplesujejo v kratek čas. In potem nekateri tarnajo, da bi morali uvesti e-volitve, da bi volilna udeležba presegala tretjinski delež. Ob trenutni ponudbi in zgrešenih fokusih medijev ne bo pomagalo, če bi do vsakega volivca ali volivke prišla Sofia Vergara ali Ryan Gosling – lahko pa tudi oba – in ga/jo z nasmehom prosila, naj izpolni volilni listek. Udeležba bi porasla le za kak procent ali dva.

Če ne drugega, pa si organizatorji predvolilnih soočenj za drugi krog mariborskih županskih volitev lahko obetajo večjo gledanost. V prvem krogu soočenja doma pred televizorjem ni gledal skoraj nihče, saj je za župane kandidiralo 87,6 % vseh prebivalcev mestne občine Maribor.

(Objavljeno v reviji Stop)