NEZNOSNA LAHKOST FILTRIRANJA

Slovenska popevka se je za razliko od MTV-jevih glasbenih nagrad letos odvila brez pretresov in ekscesov. Če bi se kakšna od pevk odločila odvreči podobo pridne punčke in Sloveniji pokazati, da je prava divja punca, glede na naše lovljenje sodobnih trendov z zaostankom sicer na srečo nismo mogli pričakovati twerkinga, bi se pa lahko nadejali vsaj kake lambade, če ne celo macarene.

Smo pa zato lahko med Slovensko popevko uživali v izjemnem prikazu umetnosti, elegance in subtilnega estetskega diskurza. Toda s tem ne mislim na pretanjene jezikovne finese in zavoje v besedilih slišanih popevk ali ponavljajoče reference na raznorazna obstoječa in neobstoječa ministrstva, ki jih je v veznem tekstu navajala voditeljica Miša Molk. Ne. Gledalcu z izostrenim čutom za vse, kar je čednega in estetskega, se je oko zaiskrilo ob predstavitvenih filmčkih, ki so uvajali posamezne nastope pevk in pevcev.

Ob njih se človek vpraša, kaj se je dogajalo v glavi odgovorne osebe, ki je požegnala te … te … v iskanju boljše besede bi uporabil kar strokovni termin te zmazke. Če ste popevko slučajno zamudili, ker ste imeli kakšno pomembnejše opravilo, recimo britje ovc v Farmvillu, naj vam na hitro orišem koncept uvodnih posnetkov. Izvajalec oz. izvajalka postopa pred kamero, naredi naključen gib z rokami, deležni smo bližnjega posnetka obraza. Vse to pa ozaljšano s filtrom vodenih barvic in podkrepljeno s kanček prozornejšim zrcalnim dvojnikom slike v ozadju. Kot bi delali predstavitev svojega podjetja in dali sliko obdelati svojemu desetletnemu sinu, ki je z interneta ravnokar snel piratsko verzijo Photoshopa ter uživa v čaru filtrov.

Mogoče gre za globlji koncept, ki ga moj um ni zaznal. Mogoče gre za kritiko sodobne potrošniške družbe, ki vse svoje ocene utemeljuje z zunanjim videzom. Avtor predstavitev nam je želel položiti na dušo, da na tej prireditvi ni poglaviten stas, marveč glas, in uporabil filter, ki je tako ogaben, da ga ne najdeš niti v instagramovem naboru. Druga možnost pa je, da so nas zgolj hoteli opozoriti, da bomo jokali, ko bomo zaslišali glasbo (bodo solze pritekle zaradi sreče ali žalosti, naj ostane v domeni vsakega posameznika) in so nam prikazali, kakšni so izvajalci, ko jih gledamo skozi kopreno solza, da se ne bi čudili, kdo je zavzel njihovo mesto ob orkestru.

Kdo ve. Mogoče obstaja interno tekmovanje za izdelavo najbizarnejših predstavitev na glasbenih festivalih, za katerega neposvečeni ne vemo. Potemtakem moramo omenjenemu ustvarjalcu čestitati za letošnje drugo mesto. Če se do novega leta ne zgodi kaj pretresljivega, ima letošnjo lovoriko v rokah mojster, ki je bil odgovoren za filmčke na Melodijah morja in sonca. Oziroma s strokovnim terminom - za turistične razglednice slovenskega primorskega turizma iz leta 1986.

  (objavljeno v reviji Stop)