V gledališču se je po srednješolskih predstavah najprej poskušal v kranjskem Gledališču čez cesto, leta 2004 pa je Bojanu Beštru pomagal pri ustanovitvi BB teatra. Istega leta se je pri predstavi in plošči Črni kuhna, ki združi ljudske pripovedi, etno glasbo in rap, spoznal s Petrom Kusom, s katerim sta soidelovala pri številnih gledaliških in glasbenih projektih.

V študijskih letih se je spoznal tudi z gledališko improvizacijo, ki ga še vedno drži v objemu. V Impro ligi je dolga leta tekmoval kot član veteranske ekipe Veselička, zdaj pa nastopa z improvizacijsko skupino Improleptika. Leta 2011 je postal zmagovalec prve (in zaenkrat edine) sezone Impro TV na nacionalni televiziji. Kmalu po prvih korakih v Impro ligi je postal reden moderator impro tekem, kjer se je zbližal s formo stand up komedije.

Prve prave standuperske korake je naredil leta 2004, ko ob vstopu Slovenije v EU v ljubljanskem KUD-u Franceta Prešerna priredijo priložnostno stand up ekshibicijo, čeprav je na istem odru že nekaj let pred tem in prav tako v okviru Impro lige skupaj z Juretom Zrncem in Janezom Usenikom sodeloval v proto-stand up večeru. Od leta 2007 do 2009 nastopa s Komikazami, ko iz njih nastane ohlapnejši kolektiv, pa samostojno nadaljuje z uspešno stand up kariero, tako na klubskih in gledaliških kot tudi korporativnih nastopih. Leta 2011 z Lucijo Ćirović oidvodi Viktorje, med leti 2011 in 2013 pa je na Valu 202 vodil radijsko stand up oddajo Naval smeha. Nastopil je tudi v oddaji Planet Stand-up, trenutno pa po odrih orje s samostojno predstavo 50 odtenkov njive.

Poleg učenja nepravilnih glagolov se je v času študija intenzivno ukvarjal z repom. S komadom Dj gmh! se je pojavil na prvi slovenski hip hop kompilaciji 5′ of fame, še posebej pa ga je navduševal prosti slog. Z N’tokom, Valterapom in Trkajem je deloval v Rodbini Trgavšek, udeleževal pa se je tudi državnih prvenstev v freestylu, kjer je po treh tretjih mestih na četrtem prvenstvu leta 2008 v ljubljanskih Križankah tudi zmagal. Vmes je snemal komade s Pasjim kartelom, Pando in drugimi. Nastopal je na Novem/Off rocku 1998 v Križankah in bil član kolektiva Bast pod taktriko Alda Ivančiča. Zadnja leta njegov raperski mikrofon počiva v omari, prah pa z njega obriše na vsake kvatre enkrat, kot na primer za sodelovanje na projektu Etnotronika ali občasno rimanje z novojarškimi Badalami.

Tisti del Boštjanovega ustvarjanja, ki je mogoče manj na očeh javnosti, zavzema pisano besedo. Z Matejem de Ceccom ustvarjata strip za revijo Pil, za revijo Joker piše kratke zgodbe in opise namiznih iger, občasno objavlja tudi v drugih publikacijah, v letih 2007 in 2008 pa je na založbi Mladinska knjiga delal kot urednik za mladinsko leposlovje. Največji delež pisnega delovanja zavzema prevajanje. Boštjan se je profiliral kot prevajalec otroške in fantazijske literature. Zaslužen je za prevode priljubljenih otroških serij knjig o Kapitanu Gatniku in Gospodu Gnilcu, medtem ko ga odrasli bralci poznajo kot prevajalca sodobne fantazijske serije Pesem ledu in ognja ter komično apokaliptičnega romana Dobra znamenja, ki mu je prislužil uvrstitev na Častno listo IBBY.

Šnofi je svojo priložnost dočakal tudi v knjigi Šnofijeva druščina, ki je izšla 2015, v začetku 2016 pa je na knjižne police priromal Boštjanov solistični prvenec sLOLvenski klasiki 1, v katerem postavlja temeljna dela slovenskega slovstva v kontekst sodobne spletne komunikacije.

Za povrh z Anžetom Tomićem ustvarjata podcast za legitimno preživljanje prostega časa Glave, kjer z gosti klepetata o pop kulturi.